Oljna črnila

Že od patentiranja inkjet tehnologije pred več kot pol stoletja se razvijalci srečujejo s težavami. Ena od poglavitnih težav inkjet tehnologije je ta, da črnila, ki jih lahko uporabimo za tisk, nimajo vseh lastnosti ki bi jih potrebovali za profesionalno in vsestransko rabo. Največja težava prvih brizgalnih tiskalnikov je bila v tem, da so lahko uporabljali zgolj črnila na osnovi vode. Voda je super in poceni topilo vendar to ni glavni razlog zakaj je primerna za inkjet tiskanje. Najpomembnejša lastnost vode je v njenih kemičnih lastnostih. Namreč v vodi je mogoče raztopiti barvila brez da bi močno spremenili njeno viskoznost oz. gostoto. To pa je za inkjet tehnologijo bistvenega pomena. Namreč brizgalni tiskalniki so imeli od vsega začetka ogromno prednost pred laserskimi – lahko tiskajo z veliko večjo resolucijo kot laserski. To pa zaradi tega, ker je črnilo možno razpršiti na veliko manjše dele in z veliko večjo natančnostjo kot pa košček laserskega tonerja ki je prah in ne tekočina. Tako je bila voda desetletja najbolj primeren in tudi edini medij za izdelavo črnil, ki jih je mogoče uporabiti v ink-jet tiskalnikih.

Skupaj s črnili pa so se razvijali tudi mediji za sprejem črnil – najbolj razširjen medij je seveda papir. Poznamo take čisto navadne ali pisarniške do takih, ki so namenjeni za tisk fotografij in drugih bolj kvalitetnih grafik. Ena od poglavitnih slabosti papirjev je v njihovi poroznosti. Bolj kot je papir porozen ali po domače rečemo vpojen, bolj vsrka črnilo vase in bolj izgledajo barve blede in izpran. Zato velikokrat slišim, da se ljudje pritožujejo nad brizgalniki češ, da ne morejo tiskati boljših slik na cenejše oz. navadne papirje. To je v veliki meri res. Saj navaden pisarniški papir vpije črnilo prav zato, ker 99% namiznih inkjet tiskalnikov še vedno uporablja vodna črnila. Prav zato so za boljše izpise fotografij in raznih profesionalnih grafik razvili t.i. premazne papirje ali foto papirje kot jih tudi imenujemo. Gre za papirje, ki imajo na površini premaz, ki ima samo eno funkcijo: kar se da hitro vpiti vodno pikico, ki jo tiskalnik nabrizga na površino. In preprečiti, da bi se črnilo širilo. Ker če se kapljica širi postaja večja na pogled in znižuje se resolucija izpisa – v profi žargonu temu rečemo dot-gain. Večji kot je dot gain slabša je resolucija izpisa, manj uporaben je tiskalnik.

Če vzamemo katerikoli laserski tiskalnik bo na navaden papir izpis res boljši kot pa pri inkjetu. Zakaj? Zato, ker laserski toner ni tekočina in se ne vpija v površino papirja. Ampak se s segrevanjem samo prilepi na papir – tako da vedno ostane na površini. Zato od tukaj laična razlaga, da so laserski tiskalniki boljši od inkjetov. Zdaj lahko rečemo, da je to preteklost. Sodobna tehnologija in razumevanje polimernih tehnologij in napredni načini izdelave črnil so nam omogočili razvoj oljnih črnil. Oljna črnila za inkjet tiskalnike pomenijo mejnik – zato, ker za razliko od vodnih črnil nimajo velikega dot-gaina. Ta je skoraj ničen in se dogaja veliko počasneje kot pri vodnih črnilih. Tako da se črnila hitreje strdijo kot pa da bi se razlezla. Tako dobimo najvišjo resolucijo tudi s poceni inkjet tiskalniki tudi na navadnih papirjih. Ni potrebno kupovati dragih laserskih tiskalnikov, da bi lahko poceni tiskali profesionalne grafike in fotografije.

Stopimo korak nazaj in poglejmo bolj v detajle zakaj je laserska tehnologija slabša od inkjet. Da bi si lahko odgovorili na to vprašanje je treba razumeti kako tiskalniki delujejo. Laserski tiskalnik deluje s pomočjo statične privlačnosti. Celotna površina papirja se v tiskalniku naelektri kot negativni pol, barva – toner pa se naelektri pozitivno. Ker se nasprotja privlačijo preide toner na papir. V teoriji to izgleda super vse fino. Vendar iz prakse vemo, da določeni papirji slabo prenašajo statično napetost in velikokrat se zgodi, da je prenos slab in izpran. Še posebej to velja za debelejše papirje ali kuverte ali druge posebne papirje, ki nimajo enakomerne površine. Bog ne daj da bi probali na laserski tiskalnik tiskati reliefne papirje ali papirje z vodnim žigom ali papirje, ki imajo vtisnjen nek vzorec. Karkoli ki spremeni površino papirja in jo naredi neenakomerno praktično naredi papir neuporaben za tisk z laserskim tiskalnikom. Hkrati je tukaj vredno omeniti, da se laserska tehnologija tiska ni prijela pri praktično nobeni industrijski rabi. Datume na vse industrijake izdelke tiskajo z inkjet tehnologijo. Pločevinka piva, ki ste jo popili kadarkoli, je imela datum proizvodnje natisnjen z inkjet tehnologijo. Zakaj? Ker je ta enostavno cenejša in bolj učinkovita. Ali ste vedeli, da čisto navaden laserski tiskalnik porabi veliko več energije kot 1kW? To je najbrž več kot vse žarnice, ki jih uporabljate v vašem stanovanju skupaj! In to ne samo ko tiska. Nikakor! Laserski tiskalnik imajo grelec. Ta grelec se non stop segreva, da je pripravljen za delo, ko ga potrebujete. Nikoli ne sme delovna temperatura pasti pod določeno raven. In to dogrevanje je strašansko potratno. Inkjet tiskalniki tega problema nimajo. Dokler ne potrebujete pikice na papirju je poraba morda 10W ali še manj. Odvisno od prestižnosti modela in velikosti LCD zaslona, ki ga uporablja

Ni skrivnost, da velike firme kot so Amazon – spetna knjigarna – za svoje delo uporabljajo inkjet tehnologijo. Zakaj? Zato ker ne potrebujejo skladovnice knjig v zalogi, da bi lahko ponudili vse mogoče naslove. Kajti šele ko ki knjigo naročite se izvede procedura, ki s pomočjo inkjet tehnologije natisne knjigo za vas in jo zapakira in dostavi na vaš naslov. Vse to se zgodi v manj kot nekaj minutah. Zakaj se je amazon odločil za inkjet? Zato ker je preprosto cenejša in bolj enostavna za vzdrževanje kot pa laserska. Tudi ko se vozite in ob cesti gledate velike jumbo plakate ali billabord panoje na njih vidite slike natisnjene na inkjet tehnologijo. In zakaj? Ker je to preprosto cenejše!

Z razvojem teh posebnih oljnih črnil smo v Svetu črnil dokazali, da so lahko inkjet tiskalniki boljši od laserskih in imajo boljšo ločljivost izpisa. Zaradi lastnosti oljnih črnil pa sedaj medij lahko izbirate bolj svobodno. Brez da bi imeli težave s toniranjem kot je to problem z laserskimi tiskalniki. Veliko posebnih papirjev slabo prenaša elektro-statično napetost in zato vidimo sivino po celotni površini papirja. Tudi tam kjer ni odtisa. Naslednja težava laserskih tiskalnikov je krušenje in lomljenje tiska na pregibih, ker se toner ne vpije v papir, ampak je samo nalikana na papir. Vseh teh težav pri inkjet odtisu ni, ker je črnilo tekoče se vpije globoko v papir in se nikoli ne odlušči. Nič sivin tudi na najbolj zahtevnih in posebnih papirjih. In kar je najboljše, ker se posuši brez segrevanja boste lahko tiskali tudi kuverte z okenci brez bojazni, da bi se stopila.

Oljna črnila so na voljo v osnovnih 4 barvah CMYK, 6 barvah CMYK Lc Lm, 8 barvah in tudi 12 barvah. Odvisno od vaših potreb. Tako da lahko ponudimo najširši spekter, ki jih uporablja vaš tiskalnik.